1947-1955.
Ben Pon je imel genialno idejo.
1947
Naključje je pisalo zgodovino avtomobilizma: nizozemski uvoznik Ben Pon je aprila 1947 na zemljišču Volkswagnove tovarne v Wolfsburgu opazil več kot nenavadno vozilo. Izdelalo ga je nekaj Volkswagnovih delavcev, ki so si želeli olajšati prevoz težkih plošč od ene tovarniške hale do druge. Že kmalu zatem, 23. aprila, se je vtis z obiska tovarne nenadoma razvil v idejo. V svojo beležnico je Ben Pon narisal skico avtomobila, ki ga do tedaj ni bilo še nikjer na svetu – vozilo s povsem spredaj nameščeno vozniško kabino, z zadaj vgrajenim motorjem in škatlasto karoserijo.
Naključje je pisalo zgodovino avtomobilizma: nizozemski uvoznik Ben Pon je aprila 1947 na zemljišču Volkswagnove tovarne v Wolfsburgu opazil več kot nenavadno vozilo. Izdelalo ga je nekaj Volkswagnovih delavcev, ki so si želeli olajšati prevoz težkih plošč od ene tovarniške hale do druge. Že kmalu zatem, 23. aprila, se je vtis z obiska tovarne nenadoma razvil v idejo. V svojo beležnico je Ben Pon narisal skico avtomobila, ki ga do tedaj ni bilo še nikjer na svetu – vozilo s povsem spredaj nameščeno vozniško kabino, z zadaj vgrajenim motorjem in škatlasto karoserijo.
Ta skica je bila zametek kasnejše prodajne uspešnice: Volkswagnovega Transporterja. To je bil namreč avto, ki je – že dolgo preden je za to obstajal ustrezen izraz – zapolnil tržno nišo, ki jo je druga svetovna vojna pustila v Srednji Evropi in ki z vedno večjim razvojem gospodarstva nikakor ni postajala manjša. Trg je takrat potreboval enostavna, robustna in prilagodljiva transportna vozila z nizkimi stroški izdelave in vzdrževanja. Bodoči gospodarski čudež je bil na začetku še nekoliko plašen, toda jasno je bilo, da obrtniki, trgovci na drobno in mala podjetja srednjega sloja potrebujejo natanko to, kar je ponujal mali škatlasti avto Bena Pona.
Ni povsem znano, ali je bilo lahko prepričati inženirje v Wolfsburgu, naj sprejmejo tvegano odločitev. Ben Pon je bil vztrajen in je uspel prepričati Heinricha Nordhoffa. Ta je – še vedno nekoliko v dvomih – idejo začel uresničevati s svojim konstrukcijskim oddelkom. In prvotna izvedba Transporterja je že kmalu zatem ugledala luč sveta.
1950
Precej zaobljen prototip, ki je bil premierno za zaprtimi vrati predstavljen
novembra 1949, je takoj dobil svoje ime: Bulli. Toda ko se je 8. marca 1950
v matični tovarni začela serijska proizvodnja enega najuspešnejših avtomobilov
v zgodovini, je iz imena nastal vzdevek. Transporter je imel motor in premi
"hrošča", od katerega pa ni prevzel osrednjega cevastega okvira.
Namesto tega je imel samonosno karoserijo, ki je bila oprta na letveni okvir.
Nosilnost je znašala pribl. 750 kg.
Motor je imel gibno prostornino 1.131 cm3, moč 18 kW pa je razvil pri 3.300 1/min. V vozilu je bilo dovolj prostora za osem oseb, z nekaj preprostimi potezami pa je obe zadnji sedežni vrsti bilo mogoče izgraditi in tako povečati prostor za prevoz tovora. Serijska proizvodnja se je začela 8. marca z 10 vozili na dan. Volkswagen je prvo generacijo Transporterja izdeloval do leta 1967.
1951
Tega leta je bila predstavljena izvedba Samba Bus, ki je bila zasnovana izključno za prevoz ljudi. Dvobarvno lakiranje, možnost odpiranja strehe, številni kromirani elementi in 21 oken – to so lastnosti, ki so ponovno postavile nova merila.
1952
Tega leta je bil predstavljen kesonar, ki je do danes ostal najboljši partner za gradbeno obrt in številne obrtne delavnice. 4 m2 velik keson je bilo mogoče zapreti s ponjavo in strešnimi loki. Pod kesonom je bil prostor za shranjevanje različnih predmetov, ki ga je bilo mogoče zakleniti s ključavnico. Kesonar z dvojno kabino je bil predstavljen novembra 1958.
Tega leta je bil predstavljen kesonar, ki je do danes ostal najboljši partner za gradbeno obrt in številne obrtne delavnice. 4 m2 velik keson je bilo mogoče zapreti s ponjavo in strešnimi loki. Pod kesonom je bil prostor za shranjevanje različnih predmetov, ki ga je bilo mogoče zakleniti s ključavnico. Kesonar z dvojno kabino je bil predstavljen novembra 1958.
1953
23. marca je bila v mestu Sao Bernardo do Campo pri Sao Paulu ustanovljena družba Volkswagen do Brasil S.A. V kratkem času se je razvila v najpomembnejšo tujo hčerinsko družbo. Sprva so v Sao Paulu izdelovali vozila, sestavljena iz delov, dobavljenih iz Nemčije. Toda devizni položaj južnoameriške države je podjetje že kmalu prisilil k temu, da je dele začelo izdelovati v Braziliji. Ker pa za to ni bilo ustreznih tehničnih pogojev, je Volkswagen vzpodbudil nemške industrijske partnerje, da so prav tako začeli delovati v Braziliji in tako pripomogli k nadaljevanju uspešnega sodelovanja. Rezultat te iniciative je bila obširna socialna in gospodarska angažiranost, ki je bistveno prispevala k gospodarskemu razcvetu Brazilije.
23. marca je bila v mestu Sao Bernardo do Campo pri Sao Paulu ustanovljena družba Volkswagen do Brasil S.A. V kratkem času se je razvila v najpomembnejšo tujo hčerinsko družbo. Sprva so v Sao Paulu izdelovali vozila, sestavljena iz delov, dobavljenih iz Nemčije. Toda devizni položaj južnoameriške države je podjetje že kmalu prisilil k temu, da je dele začelo izdelovati v Braziliji. Ker pa za to ni bilo ustreznih tehničnih pogojev, je Volkswagen vzpodbudil nemške industrijske partnerje, da so prav tako začeli delovati v Braziliji in tako pripomogli k nadaljevanju uspešnega sodelovanja. Rezultat te iniciative je bila obširna socialna in gospodarska angažiranost, ki je bistveno prispevala k gospodarskemu razcvetu Brazilije.
1954 – odločitev za Hannover
Štiri leta pozneje je v Wolfsburgu s tekočega traku zapeljal Transporter z zaporedno številko 100.000. To je bilo izjemno vsestransko gospodarsko vozilo. Kupci so takrat lahko izbirali že med 30 različnimi izvedbami – od minibusa do furgona in kesonarja – in kmalu je bilo jasno, da bo za Transporter potrebno zgraditi posebno tovarno, saj bi se Wolfsburg sicer zadušil pod plazom povpraševanja. Uvedeni so bili posebni ukrepi, ki so omogočili povečanje proizvodnih zmogljivosti, tako da je bilo dnevno izdelanih okrog 80 vozil. Heinrich Nordhoff se je odločil za gradnjo ločene tovarne za Transporter.
Štiri leta pozneje je v Wolfsburgu s tekočega traku zapeljal Transporter z zaporedno številko 100.000. To je bilo izjemno vsestransko gospodarsko vozilo. Kupci so takrat lahko izbirali že med 30 različnimi izvedbami – od minibusa do furgona in kesonarja – in kmalu je bilo jasno, da bo za Transporter potrebno zgraditi posebno tovarno, saj bi se Wolfsburg sicer zadušil pod plazom povpraševanja. Uvedeni so bili posebni ukrepi, ki so omogočili povečanje proizvodnih zmogljivosti, tako da je bilo dnevno izdelanih okrog 80 vozil. Heinrich Nordhoff se je odločil za gradnjo ločene tovarne za Transporter.
1955
Nova lokacija je bila izbrana hitro: Hannover. 24. januarja 1955 je bila sprejeta odločitev za gradnjo tovarne. Pet tednov kasneje, 1. marca 1955, je "Mister Volkswagen", prof. dr. ing. Heinz Heinrich Nordhoff, osebno položil temeljni kamen.
Začelo se je novo poglavje v zgodovini avtomobilizma.
Nova lokacija je bila izbrana hitro: Hannover. 24. januarja 1955 je bila sprejeta odločitev za gradnjo tovarne. Pet tednov kasneje, 1. marca 1955, je "Mister Volkswagen", prof. dr. ing. Heinz Heinrich Nordhoff, osebno položil temeljni kamen.
Začelo se je novo poglavje v zgodovini avtomobilizma.