Prvi Transporter je sodil v lahko kategorijo: s polnim rezervoarjem goriva je tehtal 890 kg – brez voznika in rezervnega kolesa. Tudi z njima je vozilo z interno oznako Typ 2 (to poimenovanje ga je ločevalo od "hrošča", ki je imel oznako Typ 1) ostalo pod eno tono – tehtalo je 990 kg. Njegova nosilnost ni bila dosti manjša: 750 kg. V vozniški kabini so lahko sedele do tri osebe, tovorni prostor pa je meril 4,6 m3, kar je z vidika voznih lastnosti pomenilo, da je Transporter veljal za okretno in – vsaj za takratne razmere – tudi precej živahno vozilo: njegova najvišja hitrost je znašala 75 km/h. Za to je skrbel majhen (1.131 cm3) in dokaj šibek motor, ki je bil vgrajen zadaj in ki je moč 18 kW razvil pri skromnih 3.300 1/min. To je bil agregat, pri katerem poudarek ni bil na veliki moči, pač pa na zanesljivosti. Plačilo za skromnost sta bili dolga življenjska doba in majhna poraba goriva, ki je znašala 9 l/100 km.