Nova merila za vrednosti porabe.

Koliko goriva porabi vozilo? Pri Volkswagen Gospodarskih vozilih lahko s poenotenim voznim ciklom WLTP na to vprašanje podajo točnejši odgovor. Novi postopek za merjenje porabe goriva in emisij CO2 se bolj natančno ravna po vsakodnevnem načinu vožnje. WLTP je septembra 2017 nadomestil aktualni standard NEVC za vsa osebna vozila, za vsa lahka gospodarska vozila pa septembra 2018.

WLTP je angleška kratica za »Worldwide Harmonized Light Duty Test Procedure«. V slovenščini to pomeni »globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka gospodarska vozila« in opisuje nov postopek preverjanja, ki določa porabo goriva posameznega vozila. Na podlagi podatkov o realni vožnji, zbranih po vsem svetu, bo v prihodnosti mogoče tudi v laboratoriju simulirati realistično vožnjo z vozilom. WLTP ne upošteva le različnih situacij in hitrosti v cestnem prometu, ampak tudi različne izvedbe opreme in razrede dovoljene skupne mase vozila.

Od septembra 2019 morajo vsa nova vozila izpolnjevati emisijske norme Euro 6d-TEMP-EVAP-ISC. Kaj pomenijo te kratice in kaj se skriva za njimi? Tukaj vam predstavljamo nove pogoje testiranja.

Poraba posameznega vozila se lahko razlikuje od porabe, ki jo navaja proizvajalec vozila. Že od nekdaj je bila merodajnost rezultatov, izmerjenih na podlagi Novega evropskega voznega cikla (NEVC), deležna kritik, ker je realna poraba v veliki meri odvisna od individualnega načina vožnje in opreme vozila. Odvisna je na primer od tega, ali vozilo veliko vozi v mestnem prometu, na regionalnih cestah ali na avtocestah. Da do teh razlik ne bi več prihajalo, se je iz teoretičnih pogojev cikla NEVC razvil bolj dinamičen vozni profil, ki temelji na statističnih izsledkih in analizi povprečnih uporabniških profilov: upoštevajo se višji pospešek, višja povprečna hitrost in višja največja hitrost. Namesto kombinirane simulacije mestnega in izvenmestnega prometa se vozilo zdaj testira v štirih fazah različnih hitrostnih območij.

Podatki o porabi in emisijah, izmerjeni s postopkom WLTP, morajo biti od 1. septembra 2017 navedeni za vse nove modele osebnih vozil in motorje. Uredba WLTP za lahka gospodarska vozila se uporablja od 1. septembra 2018. Pri Volkswagen Gospodarskih vozilih prilagajajo modele s homologacijo za osebna vozila od poletja 2018, pri modelih s homologacijo za tovorna vozila pa so bile prilagoditve zaključene 1. septembra 2019.

Novi preizkus predvideva spremenjen vozni cikel in strožje specifikacije preverjanja, kamor sodita tudi daljši čas meritev in povečana najvišja hitrost. Sledi pregled novosti:

Po hladnem zagonu se na preizkusnih valjih merijo štiri različna hitrostna območja: do 60, do 80, do 100 in nad 130 km/h. Znotraj teh faz se večkrat pospešuje in zavira. S tem je najvišja hitrost za 10 km/h višja kot pri NEVC. Poleg tega je občutno višja tudi povprečna hitrost, ki znaša približno 47 km/h (prej približno 33 km/h). V preizkusni komori je določena temperatura 23 °C, pri NEVC se je ta do sedaj gibala med 20 in 30 °C. Vozni cikel WLTP traja približno 30 minut, vozni cikel NEVC pa je trajal le 20 minut. Tudi dolžina prevožene poti se je več kot podvojila, namesto 11 km meri 23 km. Za razliko od NEVC se pri WLTP upošteva individualna dodatna oprema vozila, ki vpliva na maso, aerodinamiko, porabo električne energije (poraba toka v mirovanju) in kotalni upor. Dodatna oprema, ki porablja električno energijo, kot sta klimatska naprava in ogrevanje sedežev, tudi med novim testnim postopkom ostane izključena.

• Temperatura v preizkusni komori znaša od 20 do 30 °C.
• Dolžina prevožene poti meri 11 km.
• Cikel traja 20 minut.
• Cikel sestavljata dve fazi: - 13 minut simulirane mestne vožnje - 7 minut simulirane izvenmestne vožnje
• Povprečna hitrost vožnje je približno 33 km/h.
• Delež mirovanja je 25 %.
• Najvišja hitrost vožnje znaša 120 km/h.
• Prestavne točke za modele z ročnim menjalnikom so točno določene.
• Dodatna oprema in klimatizacija se ne upoštevata.

• Temperatura v preizkusni komori znaša 23 °C.
• Dolžina prevožene poti meri 23 km.
• Cikel traja 30 minut.
• Cikel sestavljajo štiri faze (nizka, srednja, visoka, zelo visoka hitrost).
• Povprečna hitrost vožnje je 47 km/h.
• Delež mirovanja je 13 %.
• Najvišja hitrost vožnje znaša več kot 130 km/h.
• Prestavne točke se predhodno izračunajo za vsako izvedbo vozila posebej.
• Pri ocenjevanju se upoštevata masa vozila in dodatna oprema.
• Meritve se opravijo z vsemi možnimi kombinacijami motorjev in menjalnikov.

Vozni cikel določa, pod katerimi pogoji se merijo poraba goriva in emisije CO2 posameznega vozila. Simulira karseda realistično povprečno vožnjo z avtomobilom. Da lahko proizvajalec v postopku pridobivanja homologacije in pri prodaji vozila navede primerljive vrednosti, vozni cikel določa okvirne pogoje, kot so temperatura ob zagonu, hitrost ali trajanje meritev.

Novi evropski vozni cikel (na kratko NEVC; angl.: New European Driving Cycle oz. NEDC) je 1.7.1992 uvedla Evropska unija. Zagotavljal naj bi enotno merjenje emisij in porabe goriva ter poskrbel za boljšo primerljivost med vozili, ne odraža pa dejanske povprečne porabe posameznega vozila.

S 1. septembrom 2018 je bil s postopkom WLTP predstavljen nov enoten cikel za nove modele v razredu lahkih gospodarskih vozil v EU in šestih sosednjih državah (Lihtenštajn, Islandija, Norveška, Švica in Turčija).

Poleg WLTP se v Evropi emisije določajo tudi po RDE-testnem postopku (“Real Driving Emissions”), pri čemer se meritve izvajajo v dejanskem cestnem prometu.

EU6 ali Euro 6 je trenutna emisijska stopnja za vozila, ki v Evropski uniji določa mejne vrednosti za emisije onesnaževal zraka.

Preizkusni cikel NEVC, ki ga je leta 1992 vpeljala Evropska unija, je zastarel, zato ne more reprezentativno ponazarjati individualnega povprečnega načina vožnje. Novi standard WLTP naj bi zagotavljal, da emisije in vrednosti porabe, izmerjene v postopku pridobivanja homologacije za posamezni model, ustrezajo vrednostim v realnih okoliščinah. Od standarda NEVC se razlikuje tako po postopku kot tudi po samem voznem ciklu.

Na novo opredeljeni parametri preizkusa so npr. večja prevožena razdalja, daljše trajanje posameznih voženj, krajši časi mirovanja vozila, višje povprečne hitrosti in upoštevanje dodatne opreme ter opcijskih rešitev za nadgradnje in predelave. Te novosti običajno povzročijo višjo porabo.

Medtem ko se pri WLTP 30 minut vozi na valjčnem preizkuševalniku pod standardiziranimi pogoji, se RDE-test izvaja na javnih cestah. Pri RDE-meritvah se vozi po mešani poti z naključnim pospeševanjem in zaviranjem, kar traja med 90 in 120 minut. Dodatna razlika: WLTP meri CO₂, izpušne pline in porabo, RDE pa meri le izpušne pline in delce.

Novi WLTP-cikel je postal zakonsko obvezen 1. septembra 2017. Od septembra 2017 morajo biti vsi novi modeli osebnih vozil in motorjev, ki jih uvedejo proizvajalci vozil, označeni z vrednostmi porabe in emisij po WLTP.

Od septembra 2017 poteka postopni prehod na postopka WLTP in RDE. Od septembra 2018 je preizkusni postopek WLTP obvezen za vsa novo registrirana vozila, enako velja tudi za omejitev števila trdnih delcev (PN) v postopku RDE. Od septembra 2019 je dodatno zavezujoča mejna vrednost RDE za dušikove okside (NOx) pri vseh novo registriranih vozilih, poleg tega morajo biti vsa vozila označena z vrednostmi porabe in emisij po WLTP.

Da, tudi električna vozila je treba preizkusiti po novih pravilih WLTP.

Vrednosti, ugotovljene po postopku WLTP, naj bi bolj realno odražale porabo ter emisije CO2 in izpušnih plinov. To pomeni, da bo treba pri vozilih z motorjem z notranjim zgorevanjem morda navesti višjo porabo goriva in vrednosti emisij CO2, pri električnih vozilih pa nižje vrednosti dosega. Individualna izbira motorja in dodatne opreme prav tako vplivata na vrednosti porabe in emisij CO2. Odvisno od nacionalne zakonske ureditve lahko to pomeni višje davke zaradi emisij CO2.

Preizkusni postopek RDE pa prikazuje, kakšne so vrednosti izpušnih plinov vozil v realnem cestnem prometu.

Da, obstajajo. Na Japonskem (JC 08) in ZDA (FTP 75) se razviti vozni cikli za merjenje emisij in porabe bolj osredotočajo na specifične situacije v mestnem prometu. Japonski vozni cikel na primer vsebuje veliko faz ustavljanja in speljevanja ter se izvaja dvakrat, enkrat kot hladen in enkrat kot topel zagon.