VW T2 "Bulli" (1967 – 1979)
Tovarniška oznaka: Typ 2 Transporter 2
T2a od leta 1967 predstavlja drugo generacijo Transporterja. Novi Transporter je malo večji, ima velike steklene površine in enodelno vetrobransko steklo, serijska drsna vrata ter bistveno boljše podvozje s sprednjo premo s krogličnimi zglobi in zadnjo premo s poševnimi vodili, kar se vidi po položaju koles. Zadnji kolesi v vseh voznih pogojih obdržita rahlo negativen previs. Zračno hlajeni bokser motor v zadku sedaj zavzema manj prostora. V času svoje kariere bo ta Transporter še pridobil na zasnovi. Moč motorja se poveča na do 70 KM, vedno bolj ploski motorji omogočajo večjo prostornino prtljažnika, prvič pa je na voljo opcijski avtomatski menjalnik. T2a dobi bistveno varnostno opremo. V primerjavi z ameriškimi zahtevami je T2 izjemno varen za primer nezgode. "Vse sedeže je mogoče opremiti z dvotočkovnim pasom. Sedeža v voznikovi kabini in zunanje sedeže v potniškem prostoru je mogoče po želji opremiti z naramnim pasom ali kombinacijo naramnega in dvotočkovnega pasu," piše v prvih navodilih za uporabo iz leta 1967.
T2 s svojo tehnologijo in bogatim naborom varnostne opreme močno prekaša gospodarska vozila svojega časa. Bolj kot kdajkoli prej ni le dostavnik, ampak tudi velikoprostorska limuzina. Navsezadnje dobro pripravljeni potniški kombiji nimajo kar tako oznake Clipper. "Novi Volkswagen Transporter - kot osebni avto," je pisalo v sporočilu za medije družbe Volkswagen. Volkswagnovi tovarni je skupaj s podjetjem Westfalia in drugimi opremljevalci avtodomov uspelo ustvariti vozilo za kampiranje po dostopni ceni. Enosobno stanovanje na štirih kolesih je mogoče kupiti kot "vozilo na ključ", lahko pa ga z montažnimi garniturami sami predelate v vozilo za kampiranje.
Modelske različice/Proizvodnja: | Motor: | Vgradnja motorja: | Pogon: | Medosna razdalja (mm): | Dolžina/Širina/Višina (mm): |
---|---|---|---|---|---|
T2 1.6: 1967 – 1979 | Štirivaljni-bokser, zračno hlajen | zadaj, vzdolžno | zadaj | 2.400 | 4.420/1.765/1.960 |
T2 1.7: 1971 – 1973 | Štirivaljni-bokser, zračno hlajen | zadaj, vzdolžno | zadaj | 2.400 | 4.420/1.765/1.960 |
T2 1.8: 1973 – 1975 | Štirivaljni-bokser, zračno hlajen | zadaj, vzdolžno | zadaj | 2.400 | 4.420/1.765/1.960 |
T2 1.9: 1975 – 1979 | Štirivaljni-bokser, zračno hlajen | zadaj, vzdolžno | zadaj | 2.400 | 4.420/1.765/1.960 & 4.505/1.720/1.960 (od leta 1976) |
Modelske različice/Proizvodnja: | Prostornina (cm³): | Moč (kW/KM - pri min-1): | Največji navor (Nm - pri min-1): |
---|---|---|---|
1.6 (1967 – 1979) | 1.584 | 35/47/4.000 & 37/50/4.000 (od leta 1970) | 104/2.200 & 106/2.800 (od leta 1970) |
1.7 (1971 – 1973) | 1.679 | 49/66/4.800 & 46/62 /4.200 (s 3-stopenjskim avtomatskim menjalnikom) | 114/3.200 & 116/3.200 (s 3-stopenjskim avtomatskim menjalnikom) |
1.8 (1973 – 1975) | 1.795 | 50/68/4.300 | 130/3.200 |
1.9 (1975 – 1979) | 1.970 | 52/70/4.200 | 141/2.800 |
Izbor nekaterih ukrepov modelske prenove.
Lansirana je izvedba z visoko streho iz plastične mase.
Pritisk na zavorni pedal je mogoče zmanjšati z opcijskim ojačevalnikom zavorne moči. Za dobro vidljivost skrbita ogrevanje zadnjega stekla in boljše prezračevanje vetrobranskega stekla. Varnostni volanski drog s predvideno točko preloma poskrbi za zaščito voznika v primeru nezgode.
V naslednjem modelskem letu sledi nova konstrukcija sprednje preme, predelava sprednjih zavor na kolutne in večji zavorni bobni zadaj. Zaradi uporabe dvokanalnega pogonskega agregata s prostornino 1.600 cm3 se moč motorja poveča na 50 KM. Sedaj je hladilnik motornega olja z zrakom oskrbovan v ohišju ventilatorja, s čimer se zmanjša toplotna obremenitev tretjega valja. Kolesa in platišča postanejo širša, zato se razširijo tudi zadnja kolesna izreza in vdolbina za rezervno kolo.
Od avgusta 1971 do julija 1972 model T2a že krasijo nekateri elementi prihodnjega modela T2b: med drugim višje zadnje luči in večje stranske odprtine za dovod zraka na zadku. Prav tako je mogoča vgradnja 1,7-litrskega nizkega motorja z močjo 66 KM iz modela T4 tip 411. Poleg bistveno mehkejšega zvoka delovanja med njegove značilnosti sodi tudi izpušna cev na desni strani. Za to so bile potrebne nekatere prilagoditve v motornem prostoru (med drugim pokrov v prtljažniku).
V okviru obsežne modelske prenove je temeljito prenovljena tehnologija modela T2b. Ojačajo okvirje, varnostni pasovi na vseh sedežih so serijski. Pozornost vzbuja nova podoba sprednjega dela s pravokotnimi smerniki, ki so integrirani v mrežo za dovod zraka, in večjim sprednjim odbijačem z deformacijskimi elementi. V kombinaciji z velikim motorjem je sedaj mogoče naročiti avtomatski menjalnik. Poleg tega je izboljšan tudi volan brez servopodpore, ki ga je mogoče upravljati z 20 % manjšo močjo.
Na simpoziju "Električni cestni promet" Volkswagen premierno predstavi prototip kesonarja z elektromotorjem.
Model T2b z dvojno kabino predstavlja optimalno kombinacijo uporabne površine in potniškega prostora.
Za razliko od T2a so pri T2b smerniki spredaj pozicionirani višje, blažilniki pa so v obliki škatle. Že z modelsko prenovo leta 1971 so uvedli višje, pravokotne zadnje luči, večje odprtine za dovod zraka in poudarjena kolesna ohišja zadaj.
Tudi pri T2b je na voljo posebna izvedba s kakovostnejšo opremo, ki nudi prostor za do 9 potnikov.
Prizadevanja za povečanje trajnosti motorja v predelu glave motorja so se zaključila v prid 1,6-litrske različice. Izboljšajo zavorni sistem - debelejši zavorni koluti, večji zavorni valji na kolesih in regulator zavorne moči, ki je odvisen od obremenitve.
Gibna prostornina nizkega motorja se poveča na 1,8 l, moč pa na 68 KM.
Gibna prostornina nizkega motorja se poveča na skoraj 2 l (70 KM). Zaradi ojačane šasije ima kombi sedaj nosilnost do 1,2 tone.
V specializacijo programa je vštetih 8 osnovnih modelov in 17 posebnih izvedb, med njimi je tudi avtodom z gibno prostornino 2 l in opcijskim avtomatskim menjalnikom. Prvič je na voljo klimatska naprava.
Westfalia lansira avtodom Berlin. Sledita izvedba Helsinki in garnitura Mosaik.
Najbolj priljubljeni model tega časa: Silberbus ali Silberfisch, kovinsko srebrn Volkswagnov kombi s polnim obsegom opreme, velikim pomičnim strešnim oknom in oblazinjenjem iz temnomodrega velurja, razvije moč 70 KM.
Koncept štirikolesnega pogona počasi zori. Po intenzivni razvojni fazi v 70. letih leta 1978 izdelajo 5 poskusnih vozil na osnovi modela T2 z vklopljivim sprednjim pogonom. Zaradi dosedanje osredotočenosti na motor in pogon v zadku vozila so potrebne ustrezne prilagoditve dna vozila in sprednje preme.
31. oktobra 1979 se proizvodnja modela T2 v Hannovru zaključi. V Braziliji še naprej proizvajajo T2 z zračno hlajenim motorjem zadaj in uravnavanim katalizatorjem. Za proizvodnjo uporabijo smernike in zadnje luči modela T2b ter odbijače modela T2a.
V Braziliji posodobijo in izboljšajo tehnologijo in karoserijo modela T2.
Od leta 2006 je T2 v Braziliji na voljo z vodno hlajenim 1,4-litrskim motorjem z močjo 80 KM in najvišjo hitrostjo 130 km/h. Brazilski model ima bolj oglato streho, prav tako so drugačni odbijači in mreža hladilnika iz črne plastike.